Enkrat toliko, ko je ‘dolžina’ povsem odveč.
Že nekaj časa v trgovinah berem. Ne sicer knjig, a včasih se mi zdi, da bi v času, ki ga porabim, da se prebijem čez vse sestavine, navedene na etiketah in listkih, lahko obdelala tudi kakšno krajše lepopisno čtivo. Sprva sem sledila zgolj poreklu in sestavinski sestavi oblačil, zdaj pa veliko več pozornosti namenjam hrani in kozmetiki. Če je le mogoče, upoštevam pravilo manj je več. In to zgolj zato, ker vem, da zmorejo. Postavljam vas pred izziv. Ali uspete najti sladko smetano za kuhanje, ki vsebuje zgolj pasterizirano mleko z 30% mlečne maščobe? Na prvi pogled precej enostavna naloga se zaplete že v prvi trgovini, saj se s staro dobro smetano družita tudi po dva zgoščevalca in še kakšen stabilizator pride blizu. Jaz temu pravim slaba družba, saj obstaja izdelek (najdete ga v Hoferju), ki uspe vašo juhico kremno zgostiti s samo in res samo zgoraj navedeno sestavino. In tako dalje. Pravzaprav ne obstaja živilski izdelek, ki ga ‘mojstri’ še niso onečedili z vrsto dodatkov, ki so največkrat zgolj kozmetične narave. Od kdaj čevapčiči poleg soli, čebule in popra potrebujejo še vsaj pet primesi, ki vsekakor niso meso? Od kdaj pivo potrebuje žveplo? In od kdaj konzervanse potrebuje sir? Res sem v trgovinah veliko brala, a sem zato našla krompirjeve njoke, ki vsebujejo samo krompir, moko in jajca, kompote s samo sadjem, sladko smetano samo s smetano in celo hrenovke brez nitritov, ki pa so tako sivo neprivlačne, da sem prvič potrebovala kar nekaj poguma, da sem ugriznila vanjo. Seveda so dodatki, ki se jih živilska industrija ne brani, če nič drugega z njimi velikokrat pocenijo končni proizvod (zakaj ne bi v polpete zmleli ‘odpadke’ in jih v okusno jed spremenili z dvema ojačevalcema okusov), občasno tudi nujno potrebni, a to še ne pomeni, da po njih hlastajo prav vsa živila. Nič drugače ni v kozmetiki. Pa pustimo sedaj bio in eko certifikate. Tudi tam se še s tako nedolžnimi sestavinami v prid mehkih tekstur družijo ‘barabe’. Še pred kratkim sem, ko sem želela preveriti, s čim me bo prepričala nočna krema, morala po navodilih proizvajalca odlepiti vrhnji listek, na katerem je pisalo z biološko pridelanim arganovim oljem, da sem lahko spodaj odkrila, da mu družbo dela vsaj še 25 sestavin. In ko je islandsko podjetje Bioeffect na trg poslalo serum z le osmimi sestavinami, sem resnično podvomila, ali res potrebujem vse tiste -ate, -zate, -ile, -ole. Da smo kupci postali občutljivi še za kaj drugega kot samo nizko ceno ali pridevnik ekskluzivno, so ugotovili tudi veliki kozmetični igralci – La Solution 10 de Chanel tako vsebuje zgolj deset skrbno izbranih sestavin, ki pomagajo vlažiti kožo na obrazu. Prav zato sem se sama že pred časom odločila za uporabo kozmetičnih olj in s še večjim zanimanjem preizkusila nove hidrolate slovenskega porekla, Histria Botanica.
Kaj so hidrolati?
Besedo hydrosol (hidrolat) si najlažje razložimo kot hydro (voda) in solution (raztopina). Hidrolat je torej proizvod, ki ga pridobimo z destilacijo zdravilnih in aromatičnih rastlin (ker to niso samo cvetovi, je lahko naziv rožna voda zavajajoč). Po eni strani pridobimo v vodi netopne zdravilne komponente, to so eterična olja, po drugi strani pa v vodi topne sestavine, hidrolate.
Trenutno sem zelo zadovoljna s hidrolatom smilja, ki naj bi deloval proti staranju, kožo obnavlja, deluje na vezivno tkivo kože in odpravlja težave s kožo. Če nič drugega me njegov vonj vsakič znova odpelje v Dalmacijo, koža pa mi bo (vsaj upam) tudi hvaležna, ker se izogibam grešni druščini. Seveda gredo nato čez hidrolat tudi kreme, losjoni, cc kreme, ki pa niso tako ‘enostavne’ sestave. Življenje v 21. stoletju ni zgolj voda in kruh.
